Za starše in pedagoge

Za začetek opravimo s predsodkom, da je strip nekakšna manjvredna oz. cenena literatura, ki ni primerna za otroke. Takšna zgrešena miselnost, ki na srečo počasi izumira, je najverjetneje ostanek iz starih časov, ko je takratna jugoslovanska oblast označila strip za »šundovski produkt kapitalistične družbe«. Res je, da obstajajo tako dobri kot slabi stripi, seveda obstajajo tudi taki, ki niso primerni za otroke – vendar so pravi stripi, kot je npr. Iznogud, za otroke celo koristni. Tako bi morali tudi v Sloveniji čim hitreje prepoznati pozitivne učinke stripa in ga končno začeti uporabljati tudi v izobraževalnem procesu. Zakaj, preberite v nadaljevanju.

Učitelji in šolski knjižničarji iz vsega sveta potrjujejo, da stripi privlačijo otroke in jih motivirajo za branje. Zelo uspešni so pri navajanju na branje t.i. težavnih bralcev, ki sicer ne marajo brati knjig, medtem ko z veseljem posegajo po stripih. Zlasti priljubljeni so pri fantih, ki jih je že po naravi težje pripraviti do branja kot dekleta. Ker stripi vsebujejo vse literarne elemente, ki jih vsebujejo knjige, si z njimi otroci nabirajo potrebne spretnosti in znanje za kasnejše branje obsežnejših in zahtevnejših del. Marsikdo tako postane in ostane tudi bralec knjig, kar mu brez stripov ne bi uspelo. Stripi pomagajo tudi tistim, ki imajo težave z razumevanjem jezika, saj jim pomagajo tudi k hitrejšemu osvajanju novih besed in bogatenju besednega zaklada. Izkušnje iz tujine torej kažejo, da so stripi vse bolj priljubljen in priznan pripomoček za izpopolnjevanje znanja, dvig bralne kulture, in s tem nenazadnje tudi za doseganje večje pismenosti.

Učitelji iz tujine, ki v svoje učne načrte vključujejo tudi stripe, poročajo o precejšnih uspehih med učenci, saj jim strip ne pomaga zgolj pri učenju jezika in umetnosti, kar je razumljivo, pač pa pripomore celo k hitrejšemu in boljšemu razumevanju snovi z drugih področij, zlasti znanosti in družbenih ved.

Morda še najhiteje so pri nas dojeli pomen stripa učitelji tujih jezikov. Tako se npr. Asteriks že tradicionalno uporablja za učenje latinščine, v zadnjem času pa naj bi ga uporabljalo tudi vse več učiteljev francoščine.

In če za konec napeljemo vodo tudi na svoj mlin: preverite Iznoguda – zaradi besednih iger, stalnih besednih zvez, rekov in slovenskih pregovorov bi ga v učni proces zlahka vključili učitelji slovenščine. In če ga boste, spoštovani učitelji, bomo veseli vaših povratnih informacij!

Več o poslanstvu založbe GRAFFIT preberite tukaj.